Miklavž med ljubljanskimi brezdomci

Tudi letos smo na Miklavžev večer v dnevnem centru pripravili Miklavževanje za brezdomce. Za tiste, ki so najbolj osamljeni in izločeni iz družbe. V delu in srečevanju z njimi vedno znova opažamo, kako se za njihove (kot tudi za naše) duše borita angel in hudič.

Prvi jih spodbuja, naj vztrajajo v prizadevanju za dobro, naj zaupajo kljub razočaranjem in naj sledijo temu, kar jih resnično osrečuje in notranje bogati. Drugi pa v njih ustvarja jezo, kljubovanje, odpor, jih hrani s krivico in jih prepričuje, naj to prenesejo še na vse druge. Ta notranji boj, ki ga vodi vprašanje, komu zaupati, smo prikazali tudi v igrici, ki jo je na koncu povzel Miklavž z mislijo, da smo vsi dragoceni in ljubljeni in da naj se skupaj borimo za ljubezen, za dobro.

Miklavž seveda ne bi bil Miklavž, če ne bi prav vsakega izmed nas poklical po imenu in mu izročil darila. Darila, ki je veliko več kot čokolada. Je sporočilo, da nam je mar, da jih želimo razumeti in jim biti opora v trudu za dobro. Mi vsi »veliki otroci« smo nestrpno pričakovali, da zaslišimo svoje ime iz Miklavževih ust in se tudi v svoji otroškosti razveselili darila ter se zahvalili dobremu možu, da tudi letos ni pozabil na nas.

Mateja Debeljak