Domov

brezdomci.jpgdogodki.jpgotroci_in_mladi.jpgprostovoljci.jpgstarsi.jpgvzd.jpg

Zgodovina

 
Začetki Vincencijeve zveze dobrote
 Vincencijeva zveza dobrote je bila ustanovljena leta 1833 na pobudo blaženega Friderika Ozanama, ki je želel spodbuditi laike k dobrodelnosti. Na začetku je zbiral mladino, predvsem študente, in jih poskušal potegniti v služenje revnim. Njihovo delo temeljilo na krščanski ljubezni. Zaradi preprostega dela in predanosti svojih članov se je Vincencijeva zveza dobrote hitro razširila. V prvih letih po njeni ustanovitvi so se v Parizu in po vsej Franciji prvič oblikovale konference. Leta 1983, ob 150. obletnici delovanja, je delovala že v 107 državah po vsem svetu. 
 
Začetki v Sloveniji
Predhodnica Vincencijeve zveze dobrote je bila Vincencijeva družba. V Sloveniji sta 24. aprila 1876 prvo konferenco ustanovila Janez Gogal, kanonik in gimnazijski profesor in profesor Josip Kronberger s pomočjo sestre usmiljenke Leopoldine Hoppe. Leta 1912 so bile Vincencijeve konference dejavne v vseh ljubljanskih župnijah. To je bil čas prebujanja zavesti laikov, ki so lahko namesto duhovnikov prevzemali vodilna mesta. Tako je bil leta 1918 za predsednika družbe izvoljen šolski nadzornik Fran Lavitžar. Leta 1936 je družba imela 31 delavnih konferenc,  v katerih se je zbiralo 264 delavnih članov. Njihovo delo je podpiralo 2056 dobrotnikov. V času potresa v Ljubljani 1895 so konference veliko pomagale pri odpravi posledic.

 

Delo Vincencijeve družbe
 Vincencijeva družba je bila dejavna na različnih področjih: revnim in ostarelim so plačevali stanarino, dijakom šolanje, bolnikom  so omogočili zdravljenje v bolnišnici ter so zanje skrbeli po zdravljenju. Njeni člani so posebno pozornost namenili revni delavski mladini v mestih. Družba je ustanavljala zavetišča in sirotišnice. Krili so stroške počitnic za revne ljubljanske otroke in na podeželju organizirali izobraževalne tečaje za bolniške strežnice. Člani družbe so bili duhovnikom v pomoč pri pripravi otrok in odraslih na zakramente. Vrsto let je bila edini predstavnik karitativnega dela v Sloveniji. Družba je poskrbela tudi za lastno duhovno življenje z molitvijo, duhovnimi razmišljanji in duhovnimi vajami.