"Sindikalni izlet" z brezdomci v Goriška Brda

V soboto, 24.5.2014, smo v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote imeli zdaj že tradicionalni t.i. »sindikalni izlet«. Sindikalni smo ga za šalo poimenovali zato, ker k udeležbi povabimo tiste brezdomce, ki so se s svojim delom najbolj vključevali v program delovnega usposabljanja v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani in pri delu na Mirenskem Gradu. Tokrat smo prvič z njimi odšli tudi vsi zaposleni v društvu. Izleta se je udeležilo 16 brezdomcev, 10 prostovoljcev oz. zaposlenih, naš direktor Peter in tudi Davidov kuža. :)

Lani smo raziskovali Prekmurje, letos pa smo šli pogledat Goriška Brda. Večina se nas je po zajtrku odpravila iz Ljubljane, nekaj pa jih je prišlo z goriškega konca. Skupaj smo se dobili pred vinsko kletjo v Dobrovem. Ja, prav ste slišali, ogledali smo si pravo vinsko klet! Pa ne samo ogledali, na koncu smo bili tudi prav lepo pogoščeni. Ob sendvičih, siru in olivnem olju smo poskusili tri različne sorte vina. Bili smo počaščeni in res prijetno presenečeni. Klet in proces pridelovanja vina nam je pokazal bratranec našega prostovoljca Tilna, ki je tudi sam doma iz Brd. Vse pohvale gredo vinski kleti Dobrovo, pohvaliti pa moram tudi nas, saj smo se obnašali zelo kulturno. :)

Naslednja destinacija je bil stolp v Gonjačah, s katerega se lepo vidi Brda in okolico. Na vrhu stolpa nismo bili prepričani, ali se nam vrti od višine ali od vina. :) Po vzponu na stolp smo se zapeljali do vasi Vipolže, od koder sta doma naša prostovoljca Tilen in Maja. Njuna starša sta nam pripravila kosilo in še veliko dobrega. Zopet smo bili obilno pogoščeni, tokrat s tradicionalno briško jedjo Toč z graha. Sledila je sladica – obilica češenj in češnjev zavitek! Njami! Tudi na kavo niso pozabili, skratka, bili smo v devetih nebesih. Na dvorišču smo že takoj ob prihodu opazili bazen, ki se je lesketal v soncu in kar vabil, da se mu približamo. Vseeno smo ga pred kosilom le od daleč opazovali. Po kosilu smo se že opogumili in kmalu je bilo špricanje in grožnje, kdo bo koga vrgel v vodo, glavna atrakcija dneva. Na srečo (ali žalost;) nihče ni pristal v vodi, saj nismo imeli rezervnih oblek, mokri pa smo bili vsi, ki smo se upali približati bazenu vsaj na en meter. Bilo je zelo zabavno!

Da se malo ohladimo, smo se odpravili na sprehod po Vipolžah. Hodili smo med brajdami, mimo gradu pa do cerkve. Potem so nam dovolili, da smo se za nekaj časa zagnali med češnje, ki smo se jih do sitega najedli. Poslovili smo se od staršev Prinčič in se jim zahvalili za lepo popoldne. Zadnji ogled v Brdih je bila vasica Šmartno, ki je znana po ohranitvi stare briške gradnje.

Na koncu smo se ustavili na Mirenskem Gradu. Tisti, ki še niso bili tam, so komaj čakali, da vidijo čudo, o katerem vsak teden z navdušenjem govorijo brezdomci, ki hodijo tja na delavno usposabljanje. Tudi tisti, ki večkrat hodijo tja, so komaj čakali, da pokažejo ostalim, kaj vse so v tem času naredili in kako lepo je. Tako smo si ogledali njivo ob Vipavi, pa na novo narejen ogromen rastlinjak, zajčnik, ki še ni dokončan, nove prostore, v katerih živi skupnost Betlehem in prostore, ki jih delamo za Resettlement(t.j. ponovna nastanitev) brezdomcev. Po ogledu nam je še Alenka postregla z malico in kavo. Prijetno smo pokramljali in se nasmejali ob utrinkih preteklega dne. Bilo je zelo lepo biti skupaj. Nekateri pravijo, da nepozabno. Res, bili smo obdarjeni z vseh strani, tudi sonce nam je ves dan delalo družbo, da je bil izlet še lepši! Tako smo videli, da se celoletni trud izplača. Ne samo zaradi izleta, ampak predvsem zato, ker z vztrajnostjo in angažiranostjo za delo in za drugega raste smisel za življenje in povezanost med nami, ki je neprecenljiva. Ta izlet je bil pika na i in potrditev tega, za kar smo si prizadevali skozi celo leto. Zdaj pa z novimi močmi naprej – skupaj po poti, življenju naproti!

nz