Dragi dobrotniki!
Najprej se vam vsem lepo zahvaljujemo za odeje in obleke, ki ste jih prinesli v Dnevni center za brezdomce. Mnogo brezdomcev je zaradi vaše pomoči lažje preneslo mrzle zimske dneve in noči. Hvala!
Dragi dobrotniki!
Najprej se vam vsem lepo zahvaljujemo za odeje in obleke, ki ste jih prinesli v Dnevni center za brezdomce. Mnogo brezdomcev je zaradi vaše pomoči lažje preneslo mrzle zimske dneve in noči. Hvala!
V sredo, 28.12.2011, smo se z brezdomci po jutranjem delu vezic, odpravili peš po praznični Ljubljani. Bilo nas je 13, sedem brezdomcev in šest prostovoljcev. Najprej smo si šli ogledat novo nastale jaslice po Ljubljanskih cerkvah.
V četrtek, 5. januarja ob 20h, je bilo v kapeli Gnidovčevega doma drugo predavanje za starše, ki ga je vodil g. Peter Žaklej. Spregovoril nam je o zakonskem odnosu in poroki v očeh Cerkve.
Vrhunec človeškega odnosa se zgodi v zakonski zvezi. Zato se bom ustavil ob tem odnosu in za opis uporabil definicijo poroke, ob kateri je spregovoril avtor C. West v svoji knjigi Dobra novica o spolnosti in zakonu. V poglavje z naslovom Kaj je poroka v očeh Cerkveč piše takole: »Poroka je intimno, izključno, nerazvezno občestvo življenja in ljubezni, v katerega vstopita moški in ženska po Stvarnikovem načrtu, za blagor zakoncev ter roditev in vzgojo otrok; to zavezo med krščenima osebama je Kristus povzdignil v dostojanstvo zakramenta.«
Tudi letos smo prostovoljci Društva Vincencijeve zveze dobrote pripravili, že tradicionalno, 17. po vrsti, silvestrovanje z brezdomci v dvorani Vincencijevega študentskega doma. V lepo okrašenem prostoru se je ob 19. uri pričelo nabirat vse več gostov, ki so rade volje posedli okrog narezkov in sadja.
Ta teden so med prostovoljci Dnevnega centra za brezdomce tudi zaposleni iz TV3. Za prostovoljno akcijo so se odločili sami, saj so želeli brezdomcem popestriti bližajoče se praznike. Prepričani so, da jim topla beseda in čas, ki jim ga podarijo lahko polepša marsikateri boleči trenutek, ki ga doživljajo še posebej v prazničnih
Ko pomislim na miklavževanje, mi spomini odtavajo v otroštvo. Že mesec pred prihodom sv. Miklavža smo začeli s pisanjem pisma, razmišljali in razmišljali smo, kaj naj napišemo. Bližje je bil tisti večer petega decembra, bližje in bližje je bil cmok v mojem grlu. Prišel je 5. december in že od popoldneva smo se tresli, saj smo po vasi že zaslišali prve gromke zvoke parkenljov.