Pohod z brezdomci v Selško dolino

V soboto, 3. maja, smo šli z brezdomci zopet na pohod. Tokrat smo obiskali prelepo gorenjsko. Prostovoljec Miha nas je povabil, da pridemo k njemu na obisk v Selško dolino. Doma je v vasi Sorica, točneje v zaselku z nekaj hišami Podrošt, kjer ima njegova družina tudi okrepčevalnico.

Zjutraj smo se zbrali v Dnevnem centru za brezdomce, kjer smo pozajtrkovali in se spraševali, ali bo deževalo ali ne. Upali smo, da je na gorenjskem sonce, saj je v Ljubljani močno kazalo na dež. Po zajtrku smo poklicali Miha, kakšno vreme imajo in povedal nam je, da zaenkrat sije sonce. Navdušeni nad njegovim odgovorom smo se podvizali s pomivanjem posode in pripravljanjem malice. Nekaj čez osmo smo že bili v avtomobilih, pripravljeni na pot. Pred odhodom smo se še prešteli in ugotovili, da nas je 16. Zaselek Podrošt smo našli, ne da bi se izgubili. :)

Miha nas je že čakal pred vrati in nas popeljal do vznožja Soriške planine, ki smo se jo namenili osvojiti. Ugotovili smo, da smo res v hribih, ko smo ob poti zagledali še kar nekaj ostankov snega. Razposajeno smo zavihali rokave in okepali najbližjo žrtev! Bilo je super, kepati se v začetku meseca maja! Nekaj časa smo hodili ob cesti, potem pa smo živahno zagrizli v breg, ki je v zimskem času smučišče Soriška planina. Nekaterim ni zmanjkalo energije in so vztrajno metali kepe, drugi pa so se kmalu utrudili.

Tik pod vrhom je začelo deževati. Nismo se ustrašili, ampak smo kljub temu vztrajali do vrha. Nismo se dolgo zadržali, da nas ne bi premočilo in prepihalo. Dež je kmalu ponehal, zato smo se ustavili ob eni od koč, ki je imela klopi pod streho. Tam smo popili sok in poklepetali. Mraz in čas za kosilo nas je pregnal, da smo se vrnili proti avtomobilom. Po poti nazaj se nismo več kepali, saj so bili utrujeni že tudi najbolj pogumni.

Prispeli smo nazaj v Podrošt, kjer smo bili deležni zelo lepe pogostitve v sobi s krušno pečjo. Za tako prijetno utrujene in premražene je bil to pravi balzam. Miha in njegova mama sta nam postregla z domačimi izdelki njihove kmetije - kruhom, narezkom in sokom. Bili smo zelo zadovoljni. Kosilo je potekalo v umirjenem in prijetnem vzdušju. Po kavi in dobrih, tudi domačih flancatih, smo se Mihu in mami lepo zahvalili, nato pa se odpravili nazaj proti Ljubljani. Vsi smo bili zadovoljni in upamo, da pridemo še kdaj in to ob sončnem vremenu! :)

nz