Od Žalostne Matere Božje do Svetogorske kraljice

Junijsko jutro. Četrtek. Dan državnosti. Konec šolskega in pastoralnega leta. Mladi in mladi po srcu se zbirajo pred cerkvijo Žalostne Matere Božje na Mirenskem Gradu. Skupaj bodo poromali k Svetogorski kraljici, vsak s svojo prošnjo, zahvalo ... Ura je odbila 5 in 15 min. Krenili so na pot. Z nekaj postanki, skupnim spodbujanjem, pogovorom, smehom … so prišli do prve postaje križevega pota ob vznožju Svete Gore, kjer so se jim pridružili tudi najmlajši romarji. Skupaj so nadaljevali pot k Svetogorski kraljici, kjer so nekaj po 11. uri, v kapeli prikazovanj, darovali zahvalno sveto mašo, saj jih je On poklical v svoj dom, v svoje zavetje, v svoj objem, »kjer resnično smo doma. Kjer je ljubezen, kjer je objem /…/ V tem kraju ni skrbi, tam si ti, tam smo mi, kjer ljubezen je doma.« (pesem Tam, kjer je ljubezen doma) Po duhovnem okrepčilu so se okrepili tudi z dobrotami, ki so jih skupno prispevali. Nekaj pred 13. uro so romanje še skupinsko »zapisali« na fotografijo, gospod Peter je podelil blagoslov in vsak je odšel po svoji poti v vsakdan življenja, z mislijo, da skupaj gradijo dom.

 Natalja M.