Moje srečanje s prostovoljnim delom v Društvu prostovoljcev VZD

Jeseni sem ugotovila, da mi je dolgčas. rekla sem si, da ne želim preživeti jeseni in zime doma na kavču ob televiziji in neprestanem kukanju v poln hladilnik. Želela sem si početi kaj koristnega. Pogledala sem na internet in odkrila Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, poklicala sem in oglasila se je Simona, ki me je povedala, da potrebujejo pomoč pri delitvi hrane za brezdomce v dnevnem centru. Takoj sem se odločila, da grem pogledati kako in kaj. Sedaj že nekaj tednov hodim vsak teden enkrat k brezdomcem, kjer z veseljem pomagam skupaj z ostalimi prostovoljci. Spoznala sem nekaj novih ljudi, predvsem mladih, ki so intenzivno vključeni v DP VZD. Sčasoma sem tudi z nekaterimi brezdomci navezala stik in z njimi z veseljem odigram kakšno partijo igre Človek ne jezi se.

Prav v dnevnem centru sem izvedela za delavnice, ki jih izvajajo člani DP VZD na URI Soča . Ker sem se že v svojem poklicnem življenju ukvarjala z otroki, sem se odločila, da grem pogledati še tja. Sprejela me je prijazna Urška in mi razložila vse o dejavnostih z otroki, ki so v Soči na rehabilitaciji. Določili so me za ustvarjanje v kuhinji. Skupaj z otroki smo spekli kar nekaj peciv, vključno s pečenim kostanjem, ki smo ga potem z veseljem pojedli.

Sodelovanje z Urško, Jakico, Ano in ostalimi prostovoljkami me razveseljuje in dejstvo, da s svojo prisotnostjo pomagam zapolniti  urico časa invalidnim otrokom, jih obenem še kaj naučim in s z njimi družim, mi je v veliko zadovoljstvo. Zato se bom udeleževala delavnic še naprej vsakih 14 dni.

Prostovoljka Jožica