Ljubeči kakor oče

Ljubeči kakor oče je bila tema, ki nas je ponesla v razmišljanje na srečanju za prostovoljce, ki je v torek, 9.4.2019, potekalo v dnevnem centru. Prilika o izgubljenemu sinu je bila uvod in smer za razmišljanje ob vprašanjih, ki nas spremljajo v vsakdanjiku. Skupaj smo izmenjavali mnenja in pretekle izkušnje ter ugotavljali, kje vsak pri sebi nosi vzorce enega ali drugega sina ter celo Očeta.

Očeta smo v posameznih skupinah spoznavali kot figuro modrosti in dobrosrčnosti, ki ne obsoja, ki razume bolečine svojih dveh sinov in ju z odprtimi rokami in besedami sprejema ter spodbuja, da dobita nov vpogled v njuna življenja. Razmišljali smo o tem, kako vedno bolj postajati podobni Očetu ter kako se spopadati s krivico in uporom mlajših dveh sinov v sebi, doma, v dnevnem centru z brezdomci in ostalimi prostovoljci. 

Vsak izmed nas ima svojo pot, ki je bolj pomembna od cilja. Zato je dobro, da se zavedamo, da vse kar nam prinese v življenje, izluščimo, sprejmemo kot dobro, četudi je kdaj težko in se zdi nemogoče. Rešitev lahko iščemo v tem, da se zavedamo, da smo vedno na poti in da iz vsake bolečine vodi pot v svetlobo.

Ob druženju ni manjkalo prigrizkov, še bolj pa smo bili veseli iskrenih nasmehov. Potočila se je tudi kakšna solza, ki je lahko dobra iztočnica za spoznanja in napredovanje.  

VP